Tiskane izdaje
Vročinski val, pomanjkanje vode, siloviti nalivi in obsežne poplave se v tem vrstnem redu vse pogosteje dogajajo tudi pri nas – tako pogosto, da se nam to v naših krajih ne zdi nič novega. In ne le to. Ob tehnološkem razvoju, ki nam omogoča učinkovitejše spopadanje s temi neugodnimi razmerami, se zdi, da v tem dogajanju tudi ni nič vznemirljivega.
Pa je res tako? Takšni in drugačni vremenski rekordi imajo svoje vzroke in posledice. Ti prepričanost o veljavnosti gornjih trditev ali vsaj vtisov močno rahljajo, če ne celo spodjedajo. Vtis, da ne gre za nič novega in nič vznemirjajočega, je močno varljiv.
Tako vzroki kot tudi posledice vremensko-okoljskega dogajanja po omenjenem scenariju padanja domin, ki se nam, kot kaže, utegne zgoditi tudi letos, so namreč zunaj našega dosega. Ali bolje rečeno: s tehnologijo, o kateri smo mislili, da nam je omogočila obvladovanje narave, nam šele zdaj uspeva razkrivati, da smo sredi novega dogajanja, ki ga v bistvu ne moremo preprečiti, lahko pa se s prilagajanjem izognemo marsikateri neprijetni posledici. Gre za podnebne spremembe, za katere se nam je zdelo, da so zadeva daljne prihodnosti, a nam je zaradi njih že vroče, utegnemo pa biti tudi žejni – tudi v Sloveniji, čeprav se zdi, da smo precej neranljivi.
V Sloveniji imamo res več kakovostne vode kot marsikje drugje. Po količini vode na prebivalca se uvrščamo kar med prvih dvajset držav na svetu oziroma statistično spadamo med 15 odstotkov ljudi na našem planetu, ki živijo v vodnem izobilju. Res pa je tudi, da to obilje ni enakomerno razporejeno, zato tudi nekaterim območjem v Sloveniji suša že od nekdaj ni tuja. A podatki iz zadnjih let kažejo, da po scenariju podnebnih sprememb, ki ga je potrdilo tudi najbolj avtoritativno strokovno telo, to je Mednarodni panel za podnebne spremembe pri Združenih narodih, suša v Sloveniji na vrata trka tudi tam, kjer je prej niso poznali.
Nam jo bo uspelo odgnati? Ukrepi, kako se ji upreti, so znani že dolgo. Toda kot kaže samo dogajanje, se vedenje, kaj storiti, očitno še ni dovolj preneslo v samo prakso. Bodo podnebne spremembe vendarle pospešile izvajanje potrebnih ukrepov?
Glede na zakonsko ureditev je videti, da je odgovor pritrdilen. Smo med tistimi državami EU, ki je vsaj delno že pripravila strategijo ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam v kmetijstvu in gozdarstvu ter sprejela tudi akcijski načrt, kako strategijo izvesti. A prilagajanje niso le tehnološki ukrepi, kot so novi zbiralniki, zbiranje deževnice ali protipoplavni zidovi, ampak tudi dobro premišljen pravni okvir. Ta mora zagotoviti sodelovanje čez meje porečij, sektorjev in regij – saj se vplivi podnebnih sprememb ob njih ne ustavijo.
